Vagusni živec – mojster vsega
Raziskovalci v Teksasu razvijajo terapijo za cel niz nevroloških obolenj – vključno s poškodbami hrbtenjače. Osredotočajo se na živec z zares osupljivimi zmogljivostmi. Fundacija Wings for Life nudi pomembno podporo tem študijam z denarjem, ki ga zbere s tekom Wings for Life World Run.
Vagusni živec je najbolj fascinanten živec v našem telesu – in igra ključno vlogo pri zdravljenju poškodb hrbtenjače. Profesor Michael Kilgard je odkril način, kako izkoristiti njegove zmogljivosti. Po udeležbi v njegovem kliničnem preskušanju so imeli prvi pacienti s poškodbo hrbtenjače izboljšano gibanje svojih rok. Pričetek revolucionarnega terapevtskega pristopa.
Ali poznate vagusni živec? Poteka od možganov, prek vratu, vse do trebuha. Kot eden najdaljših živcev v telesu samodejno regulira življenjske funkcije, kot sta srčni utrip in prebava. Za razliko od motoričnih živcev, ki jih uporabljamo za gibanje, na vagusni živec ne moremo aktivno vplivati. Če pa ga stimuliramo med terapijo z usmerjenimi električnimi impulzi, lahko tvori nove živčne povezave – kar, v najboljšem scenariju, omogoča gibanje.
Nova doba zdravljenja živcev
Do vagusnega živca zlahka dostopamo od zunaj, zaradi česar predstavlja zelo privlačno možnost zdravljenja nevroloških obolenj, kot sta epilepsija ali tinitus. Profesor Kilgard se je posvetil ravno temu. V zadnjih 25 letih je skupaj s svojo ekipo na teksaški univerzi v Dallasu raziskoval posebne zmogljivosti živca. Michael Kilgard je pionir na področju stimulacije vagusnega živca in prišel je do osupljivih odkritij. “Razlog, zakaj smo prepričani, da bo stimulacija vagusnega živca delovala, je v tem, da je bila kombinacija stimulacije živcev in fizikalne terapije uspešna v kliničnih preskušanjih, ki smo jih opravili s posamezniki z ishemično možgansko kapjo,” pove Kilgard.
Kap in poškodba hrbtenjače imata na prvi pogled malo skupnega, vendar obstaja ključna povezava. V obeh primerih so poškodovani ali prekinjeni nevroni v osrednjem živčnem sistemu. Odvisno od resnosti poškodbe imajo pacienti poleg drugih simptomov omejeno zmogljivost premikanja svojih dlani, rok in nog. “Ugotovili smo, da je stimulacija vagusnega živca uspešna tudi pri zdravljenju poškodb hrbtenjače na predkliničnih modelih. Zanimal nas je razvoj naprav, ki bi ljudem pomagale povrniti njihovo zmogljivost nadzorovanja svojih rok in nog.”
KAKO DELUJE STIMULACIJA VAGUSNEGA ŽIVCA
Kilgard je svojo ekipo močno posodobil stimulacijo vagusnega živca. V preteklosti je bilo potrebno okoli živca oviti elektrode. Napravo za stimulacijo je bilo potrebno implantirati v višini prsnega koša in povezati z elektrodami. Danes je zastarele žične elektrode in masivni stimulator zamenjal majhen čip. Postopek vzame zgolj 30 minut in je prijazenjši do pacienta.
Trak okoli vratu čipu dovaja energijo. Med terapijo se stimulator prižge in nežni električni šoki se prenašajo v možgane preko živca. To na primer stimulira regije, odgovorne za učenje novega gibanja. Nato se zgodi nekaj zares neverjetnega. Znanstveniki temu pravijo plastičnost*. Možgani se naučijo, da morajo spremeniti svoja vezja in dostopati do nedotaknjenih poti, da bi sprožili določene gibe. “Stimuliranje vagusnega živca med vadbo potroji število ustvarjenih povezav. Sposobnost povečanja števila novih povezav ljudem pomaga k boljšemu in hitrejšemu okrevanju po poškodbi hrbtenjače,” potrjuje nevroznanstvenik.
Upanje za paciente s poškodbo hrbtenjače
Kakšen vpliv imajo ti tehnični napredki v praksi? Tu pride na vrsto ključni naslednji korak: uporaba pri pacientih. Med prvimi, ki so občutili prednost stimulacije vagusnega živca, so pacienti z nepopolno poškodbo hrbtenjače, kot na primer Amanda. Leta 2015 je doživela prometno nesrečo, zaradi katere je paralizirana: “Na srečo sem veliko gibanja povrnila. Gibanje rok je odlično, vendar dlani – ne morejo storiti veliko.” Amanda je ena od skupaj 19 udeležencev v kliničnem preskušanju profesorja Kilgarda v Teksasu: “Odločila sem se, da bom sodelovala v študiji, ker je bilo to smiselno in ker je delovalo kot najmanj invazivna možnost zdravljenja. Osebno imam odlične rezultate,” pravi Američanka.
Zdravljenje udeležencev študije je potekalo 36 dni. Prosili so jih, da izvajajo aktivnosti, ki jim predstavljajo težavo v vsakdanjem življenju, npr. zapenjanje gumbov na srajci, zavezovanje vezalk ali pritiskanje gumbov. “Delamo s pomočjo iger na tablicah, in sicer morajo pacienti pritisniti gumbe ali izvesti določeno gibanje,” pravi Kilgard. Medtem aplikacija aktivira stimulator, ki signale pošlje v možgane. Signali okrepijo živčne povezave. “Gibanje posledično postaja močnejše in pacienti dosežejo več točk v igri, kar povečuje njihovo motivacijo, da nadaljujejo z vadbo,” pojasni mentor študije.
Preboj v zdravljenju
Pot od laboratorijske raziskave do kliničnega preskušanja s pacienti je dolga in polna izzivov. Zato je dejstvo, da je dr. Kilgardu s svojo ekipo uspelo dokončati študijo, še toliko bolj pomembno. Nestrpno se pričakuje objava rezultatov. So ugotovitve pomembne, je zdravljenje učinkovito? “Rezultati še niso objavljeni, vendar so pozitivni,” pove Kilgard. Pacienti so izboljšali svojo sposobnost oprijema predmetov in znanstveniki so zabeležili izboljšanje funkcije njihovih rok. “To je fantastično, kajne? To smo načrtovali 25 let. Sodelovanje z vsemi 19 udeleženci, ki so se prijavili kot prvi ljudje, ki so prejeli to napravo – zanje je bila to drzna odločitev. Zato je vsak od njih zame pomembna zgodba. Komaj čakamo, da se s trenutnih 19 premaknemo na bodočih 1.900 pacientov,” s ponosnom oznani nevroznanstvenik. Po uspešni odobritvi bi bilo zdravljenje na voljo že čez nekaj let in olajšalo življenje velikemu številu pacientov. Posamezniki bi po kratki obravnavi na kliniki napravo lahko uporabljali v udobju lastnega doma.
Klinično preskušanje dokazuje enormni potencial stimulacije vagusnega živca. Predstavlja resnično upanje za tiste s poškodbo in ima moč, da korenito izboljša kakovost njihovih življenj. Kilgard s svojo ekipo neutrudno dela, da bi izboljšal hojo, delovanje mehurja in črevesja. Cilj je, pomagati ljudem s poškodbo hrbtenjače, kot je Amanda, do bolj neodvisnega življenja: “Moje največje upanje je, da bom na vseh področjih neodvisna – in nedvomno se bližam temu.”
Fundacija Wings for Life je financirala projekt in klinično preskušanje profesorja Michaela Kilgarda v skupni vrednosti 1,1 milijona EUR. Hvala, da s svojimi donacijami omogočate tovrstne projekte in nam pomagate najti zdravilo za poškodbe hrbtenjače.
*nevronska plastičnost
Arhitektura naših možganov in hrbtenjače se spreminja na dnevni ravni. Nove izkušnje ali impulzi ustvarjajo nove povezave med živčnimi celicami. Obstoječe poti se širijo, neuporabljene pa zmanjšujejo. Sposobnost preoblikovanja živcev se imenuje nevronska plastičnost. Brez nje se ne bi mogli naučiti novih veščin.
Želite izvedeti več? Poglejte spodnji video posnetek:
Image Credits: Jonathan Zizzo
