Vprašanje mišične moči
Ne glede na to, ali uporabljaš invalidski voziček ali tekaški čevlji, športni uspeh vedno zahteva tudi trening ustrezne skupine mišic - in ne le vzdržljivost.
Avtor Michi Reichelt
Ste se kdaj vprašali, kdo najhitreje preteče maraton? Oseba na invalidskem vozičku ali tekač? Brez dvoma je to: oseba na invalidskem vozičku. In to z veliko prednostjo. Svetovni rekord v maratonu na invalidskem vozičku s časom 1:17:47 je postavil Švicar Marcel Hug novembra 2021. Za primerjavo: Eliud Kipchoge je lani postavil svoj uradni svetovni rekord na maratonu s časom 2:01:09.
Dejstvo je torej, da ljudje na invalidskem vozičku premagujejo daljše razdalje hitreje kot tekači, ki pa so boljši pri kratkih razdaljah. Zahvaljujoč boljšemu začetnemu pospeševanju so tekači v prednosti pred uporabniki invalidskih vozičkov, ko je govora o šprintu. A po 800 metrih je zgodba povsem drugačna ...
Ciljni treningi
Tu ima invalidski voziček pomembno vlogo. V nasprotju s tekači se z vsakim obratom koles premaga velika razdalja. Športniki na invalidskih vozičkih lahko celo varčujejo z močjo s potiskanjem vozička po ravni cesti, medtem ko tekači ves čas porabljajo dragoceno energijo. Invalidski vozički s sodobnim, tehnološko izpopolnjenim videzom so zmožni ohranjati visoke hitrosti.
Ne glede na to pa je enako pomembna tudi telesna pripravljenost športnikov. Brez ustreznega treninga bi tekmovalci na invalidskih vozičkih zaostajali. In ne govorimo (zgolj) o vzdržljivostnem ali kardio treningu.
Trening za uporabnike invalidskih vozičkov mora biti osredotočen na izboljšanje moči jedra in zgornjega dela telesa. Da bi lahko učinkovito potiskali invalidski voziček, morajo razviti močne mišice v rokah in trupu (trebušne mišice, ledvene mišice); slednje zagotavljajo stabilnost in omogočajo pogon, pomemben za tekmovanja, kakor tudi za druge situacije. Rotacijski trening z napravami z jekleno konstrukcijo omogočajo ciljan trening jedra telesa, medtem ko izolacijske vaje z utežnimi ročkami, kot npr. stranski dvigi (ramena), vaje za triceps v ležečem položaju in zgibi bicepsa, trenirajo roke in zgornji del telesa. Trebušnjaki – kjer roke postavimo na levo in desno stran telesa in nato telo odrinemo navzgor – prav tako jačajo mišice zgornjega dela telesa.
Vemo, da je ciljan trening osnova vsakega športnega uspeha, naj gre za invalidski voziček ali tekaške čevlje (trening z utežmi za invalidski voziček / vaja z elastičnim trakom za invalidski voziček). Vendar se ne konča pri treningu moči. Ne glede na vrsto športa je delovanje mišic odvisno od prožnosti mišic. Joga na invalidskem vozičku spodbuja sproščanje, na primer.
Več kot zgolj tekaški čevlji
Kaj pa tekači? Vsi vemo, da najbolj uporabljajo mišice nog in spodnjega dela telesa: premik stopala, meč in stegenske mišice je enako pomemben kot upogibalke kolka in zadnjične mišice, vendar tekači uporabljajo tudi druge mišice. Na primer, rekreativni športniki pogosto pozabijo, da je za tek pomembna tudi moč zgornjega dela telesa. Mišice se aktivirajo v trupu, hrbtu in celo rokah, vključena pa so tudi ramena. Na kratko: tekač mora uporabljati svoje celotno telo in (dosedanje) prepričanje, da je ta šport - razen šprinta - namenjen zgolj suhim ljudjem z malo moči, lahko za vedno opustimo.
Kakšno vlogo ima pri tem prehrana?
Veliko tekačev se pri pripravah osredotoča na dejanski tek, da bi ojačali zgoraj opisane mišice. Gre predvsem za kratke, hitre teke in šprinte, s katerimi urijo mišice v nogah in zgornjem delu telesa. Drugi pa v svoje treninge vključujejo izolacijske vaje (npr. z elastičnimi trakovi), da bi ciljali in oblikovali določeno skupino mišic, kakor tudi osnovne vaje, kot so počepi, potisk uteži z rokama nad glavo ali trebušnjaki. Trening moči pozitivno vpliva na nevronsko aktivnost; možgani se naučijo aktivirati mišice na najboljši možen način.
Prehrana ima ključno vlogo pri izgradnji mišic. Visoka vsebnost proteinov je enako pomembna kot ogljikovi hidrati in zelenjava. V vsakem primeru za vse športnike, naj bodo na invalidskem vozičku ali v tekaških čevljih, velja slednje: trening vsakega posameznika mora biti prilagojen njegovemu telesu. Poleg tega se je vedno potrebno posvetovati s strokovnjakom in opazovati, kako se vaše telo odziva na trening. Še zlasti ljudje s poškodbo hrbtenjače bi morali treninge prilagoditi svojim zmožnostim – le-te se zelo razlikujejo glede na stopnjo poškodbe – in pri oblikovanju svojega programa treningov sodelovati s posebej izurjenim strokovnjakom. Konec koncev imamo vsi enak cilj: uživati v športu.
Zakaj bi čakali?
